Ste kdaj plačali skoraj 10 € za to, da vas neznanec slika in na to izsiljuje denar?

Avstrijska prestolnica Dunaj ponuja mešanico različnih tradicij, glasbe in prisrčnega vajba (vibes). Mesto, ki navdušuje tako s starim kot z novim in ima vedno na voljo kakšen prijeten kotiček v kavarni. Tu so zeleni, valoviti vinogradi, potem pa še veličastne cesarske zgradbe, po katerih je Dunaj znan. Navsezadnje je Dunaj mesto, kjer se je pol tisočletja pisala svetovna in umetnostna zgodovina.

Kot verjetno že veste, se radi odpravljava k našim bližnjim sosedom npr. k Italijanom, Hrvatom, Madžarom in seveda k Avstrijcem. Njihova kultura, umetnost, knjižnice, ''kafiči'' imajo najino ''dušo''. Vendar kot vsaka država ima tudi ta svoje prevare in danes je spet ta dan, ko izveste, kako sva bili ponovno prevarani od tako imenovanih turističnih prevarantov.

Odpravili sva se po najinem predragem Dunaju, ogledati nekaj galerij, muzejev, knjižnic in seveda na kakšen koktejl. Ustavili sva se pred katedralo svetega Štefana, saj se nahaja na robu velikega trga, ki ima isto ime, po katerem se radi sprehajava. Ko kar naenkrat do naju pristopi na pogled prijazen možakar, ki naju vpraša, ali naju slika pred katedralo za kak evro ali dva evra.

To se je nama do sedaj prvič zgodilo in sva nič sluteči pritrdili, saj se pred njo še nisva skupaj slikali. Možakarju dava telefon in naju slika prvič, drugič, tretjič, četrtič, petič, šestič, sedmič, osmič, devetič in desetič. Medtem časom se midve pogledujeva, saj je bilo videti, kot da si možakar šteje, kolikokrat naju je že slikal. Ko sva videli, kolikokrat naju je fotografiral, sva odšli do njega in se mu zahvalili ter mu dali dva evra.

Možakar je začel zmajevati z glavo in odkimaval, češ da je poskušal dobiti najboljšo stran od naju in da si zasluži saj trikrat več, ker naju je slikal najmanj desetkrat. Hoteli sva mu pojasniti, da ga nisva prosili, da naju slika, temveč, da se je sam prostovoljno javil, da naju bo slikal za en ali dva evra.

Dali sva mu dva evra in začele odhajati od njega, saj nama je postajalo neprijetno, vendar je začel hoditi za nama in nakar sva se odločili, da mu dava vsaka pet evrov samo, da se ga znebiva, saj ne potrebujeva, da nama bo nekdo sledil ves dan. Prevarantom pa je tako vseeno od, kot dobijo denar, saj je njim enak, ne glede na to, ali si ga zaslužijo ali pa nekoga prevarajo, da ga dobijo.

Nauk zgodbe je, da se prepričate, ali bo res samo evro ali dva ali pa, da povprašate koga sami, da vas slika ali pa se slikate sami s selfie stikom in kot vedno varno z znanjem.. ;)

''Potovanje ni nikoli stvar denarja, ampak poguma.'' – Paulo Coelho

Do naslednjič. :)