Skrb in panika vam ne sme preprečiti užitka potovanj!

''Nabijte si oči s čudenjem, je rekel, živite, kot da bi umrli v desetih sekundah. Raziščite svet. To je bolj fantastično od vseh sanj, narejenih ali plačanih v tovarnah.'' – Ray Bradbury

Ko prvič potuješ brez staršev, sam ali s prijateljico je vedno strašljivo, kajti podajaš se pot, ki ti je neznana, zastrašujoča, že sama misel na to, je lahko težka.. Razumljivo, da te je strah.

Danes bova zapisali izkušnjo, kako je najini prijateljici bilo strah na vožnji do njunega prvega skupnega potovanja. Za oddih sta si izbrali mesto Pula (Hrvaška), torej do tja sta imeli nekje tri do štiri ure vožnje, peljali sta se sami skupaj z enim avtom.

Pred odhodom sva ju vprašali, ali ju je strah, vendar sta rekli, da ju ni, da sta vse preučili in da je to dovolj, da bosta zmogli. Do odhoda sta vztrajali, da imata vse pod kontrolo, vendar je razumljivo, da ko pride dan odhoda, je to lahko povsem druga zgodba.

Ko sta začeli s startom, je nastala panika, na prvem postanku sta naju poklicali preko ''FaceTime'' in takrat smo skupaj vse zadihale ter se pogovorile. Povedali sta nama, da ju skrbi, kako bosta našli pot do nastanitve, kako bosta prišli do plaže, da se ne bosta izgubili na poti do tja oz. kasneje v samem centru Pule, saj je priljubljena destinacija turistom, saj ji pripada naziv hrvaški Rim ipd. Zagotovo največji problem pa je bilo nočno življenje in dejstvo, če se bosta tam počutili varno.

Rekli sva jima, da naj naprej zadihata, se pomirita in se zavedata, da je strah pred povsem normalen, da je naju isto bilo strah prvega potovanja in da se kljub številnim potovanjem še vedno soočava z njim, vendar nama to ne sme preprečiti uživanja v potovanju in vseh izkušnjah, povezanih z njim, tako ga tudi njima ne sme.

Verjetno se sprašujete, kako ju je lahko bilo strah, vendar sta se prvič sami podali tako daleč z avtom, kar je zagotovo velik zalogaj, da želiš premagati strah pred vožnjo na dolgo pot.

Meniva, da sta potrebovali samo stavek, da nista sami v situaciji in da naj samo zadihata in se prepustita vožnji in dejstvu, da se odpravljata na potovanje, da bosta vse morebitne težave rešili in da imata ena drugo na tem potovanju.

''Tisto, kar daje vrednost potovanju, je strah. Dejstvo je, da nas v določenem trenutku, ko smo tako daleč od lastne države.. Zgrabi nejasen strah, in instinktivna želja, da se vrnemo v zaščito starih navad.. Zato ne bi smeli reči, da potujemo iz užitka.. Potovanja, ki so kot večja in težja znanost, nas vrnejo k nam samim.'' – Albert Camus

Do naslednjič. :)