Najina triurna vožnja z avtobusom..

Danes vam bova povedali svojo zgodbo o neprijetnem potovanju z avtobusom, in bilo jih je kar nekaj, toda ta je na vrhu. Potovanje je potekalo iz Maribora (Slovenija) do Dunaja (Avstrija), kar je približno 3 in 1/2 ure vožnje z avtobusom, tako da sva približno pol ure na poti bili samo na telefonu in brskale o vremenu, kaj še bova obiskali, najino nastanitev ipd.

Kar naenkrat vsi na avtobusu začnejo kričati in ko rečeva kričati, misliva, da dobesedno kričijo pokonci. Ko pogledava gor, avtobus zavije v desno pri dobesedno 70 km na uro in to je bilo za to, ker je voznik avtobusa med vožnjo gledal v njegov telefon in se komaj osredotočil na cesto, tako da ni opazil, da ne vozi več naravnost in da ga je zaneslo povsem v desno.

Avtobus se je začel strgati po kovinski ograji – to je dobesedno razlog, zakaj avtobus ni šel čez rob, je bil, ker so vsi začeli kričati, kar je končno pritegnilo njeno pozornost, in po tem bi domnevali, da voznik, ne bo ponovno začel telefonirati in se sedaj osredotočil na cesto. Voznik avtobusa še vedno ni vozil v ravni črti, moral bi nenehno zavijati in zavijati in zavijati, lahko je bil pijan, ne bova rekli, da je bil, vendar obstaja možnost, da je bil.

Morali bi videti, ko se je to dogajalo, vsi smo se držali svojega sedeža, ker smo se dobesedno počutili kot na toboganu, nismo vedeli, kaj se bo zgodilo. Podjetju smo med tem pošiljali e-pošto, da nas resnično skrbi, ampak nič, očitno jim je bilo vseeno. Ko sva pred potovanjem rezervirali to vožnjo, so bili ocenjeni 10 od 10, brez kakršnih koli pritožb, toda ta je bila kar grozljiva, vendar smo na Dunaj prispeli v enem kosu.

Pomembna je pot, ne prihod. – T. S. Eliot

Do naslednjič. :)