Ko greš samo po nekaj prigrizkov in te je tako strah kot še nikoli do sedaj?!

"Znaki, ki jih ljudje pustijo, so prepogosto brazgotine." - John Green

Začnimo današnjo prigodo, kar s tem citatom, saj je še kako resnično in čisto primerno k temu, kar se je pripetilo, ne dolgo nazaj. Odpravili sva se na koncert v sosednjo državo v Budimpešto in kot vedno se takrat odpraviva za nekaj časa. Tiste dni sva bivali v zelo poznanem in v varnem hotelu, no saj tako sva mislili.

Po prečudovitem koncertu sva se odpravili na krajšo pijačo, tako da sva se v hotel vrnili nekje okrog 23.00. Ko sva prišli, sva videli, da ni bilo nikjer nikogar niti nočnega receptorja, to nama je bilo malo čudno in sva vzeli za samoumevno in se odpravili z dvigalom do najine sobe.

V sobi je bilo vse v redu, vendar sva postali kar lačni, za to sem se odpravila z dvigalom dol v avlo hotela do avtomata s prigrizki. Z Danijelo sva bili na FaceTime-u, da sva skupaj izbrali prigrizke. Po tem sva odnehali s FaceTime-om, da sem se hitro odpravila do dvigala in nazaj do sobe.

Ko sem vstopila v dvigalo in pritisnila številko nadstropja, v dvigalo vstopi moški srednjih let, ki je ''dišal'' po alkoholu in videlo se je, da ni bil najbolj pri sebi in takrat me, je postalo strah. Postavil se je pred menoj obrnjen k meni in mi začel nekaj govoriti, vendar sem mu s treskajočim glasom v angleščini odgovorila, da ne razumem, kaj mi govori, na kar začne glasneje govoriti in mahati z rokami ter hoditi čisto do mene.

Hvala bogu mi takrat začne zvoniti telefon, se hitro oglasim in začnem govoriti v angleščini nekaj podobnega kot: ''Yes honey, please open my doors for me, I forgot the card.'' (Ja dragi, prosim, odpri mi vrata, saj sem pozabila kartico).

Takrat moški nenadoma stopi stran od mene, ustavi dvigalo in stopi ven iz njega. Ko sem videla, da je odšel sem hitro, kliknila številko nadstropja in si tako oddahnila, da so mi kar pritekle solze. Ko sem prišla v pravo nadstropje, sem videla Danijelo, da me je že čakala pred vrati sobe cela prestrašena, kaj se je dogajalo, saj je začutila v mojem glasu, da je nekaj narobe.

Nauk te zgodbe je, da pazite nase in bodite pozorne na vašo okolico. Če vidite nekaj sumljivega, se takoj pretvarjajte, da se z nekom pogovarjate preko telefona ali še boljše, pojdite, kamor ste namenjene skupaj z nekom. Čim bolj se držite izreka: ''Varno z znanjem''!

''Življenje se začne na koncu vašega območja udobja.'' - Neale Donald Walsch

Do naslednjič. :)